Maščobe – naši sovražniki in prijatelji

Maščobe so poleg ogljikovih hidratov pomemben vir energije za telesno aktivnega
posameznika. Maščobe so nujno pomembne za vzdrževanje zdravja in dobrega počutja,
saj sodelujejo pri mnogih pomembnih procesih v telesu. Potrebne so na primer za
zdravje kože in las, za transport v maščobi topnih vitaminov, sodelujejo pa tudi pri
uravnavanju krvnega tlaka in nivoja holesterola v krvi. Maščobe delimo na nasičene (
živalskega izvora) in nenasičene (rastlinskega izvora).

Poznamo štiri glavne skupine prehranskih maščob:
• nasičene maščobe,
• transmaščobe (delno hidrogenirana olja),
• enkrat nenasičene (mononenasičene)maščobe in
• večkrat nenasičene (polinenasičene) maščobe.

Nasičene maščobe so predvsem v rdečem mesu, polnomastnih mlečnih izdelkih in v
nekaterih vrstah tropskih olj. Te maščobe povečujejo tveganje za nastanek koronarne
srčne bolezni, kapi, sladkorne bolezni, nekaterih vrst raka in debelosti. Te maščobe ne
bi smele presegati več kot 7 odstotkov vseh zaužitih maščobnih kalorij na dan.

Transmaščobe so tudi škodljive in mogoče so še slabše kot nasičene maščobe. Zato
bodimo pozorni na etiketo ”delno hidrogenirano rastlinsko olje”, kakor jih označujejo na
embalaži hrane.
Enkrat nenasičene (mononenasičene) maščobe najdemo v olivnem in repičnem
(ripsovem) olju. Te maščobe varujejo srce in ožilje, zmanjšujejo tveganje za nastanek
raka in odpornost na inzulin, fiziološkega stanja, ki lahko pripelje do nastanka sladkorne
bolezni.

Večkrat nenasičene (polinenasičene) maščobe se delijo na: omega-6 (linolna kislina ali
LK) in omega-3 (alfa linolenska kislina ali ALK) maščobne kisline. Naše telo teh dveh
vrst maščob ne more izdelovati, zato se moramo potruditi, da ju v telo vnesemo s tem,
kar jemo.
Omega-6 maščobne kisline najdemo v koruznem olju, olju barvilnega rumenika, olju
bombaževega in sončničnega semena. Teh maščobnih kislin je v naši prehrani veliko
preveč.
Omega-3 maščobne kisline pa se pojavljajo v dveh tipičnih oblikah: rastlinske omega-3
maščobe (ALK) in omega-3 maščobe, pridobljene iz morskih živali (EPK/DHK). Teh
maščobnih kislin ni dovolj v naši prehrani, zato jih moramo nujno vključiti v svojo
prehrano, če želimo vzpostaviti ravnovesje v telesu.

Dobrodejni učinki omega-3 maščobnih kislin:
• zmanjšanje tveganja za nastanek koronarne arterijske bolezni,
• nadzor visokega krvnega tlaka
• preprečevanje raka (predvsem raka dojk in širokega črevesa),
• preprečevanje starostne degeneracije rumene pege,
• ublažitev avtoimunskih bolezni,
• lajšanje depresij in številnih drugih duševnih težav.

Nezdrava-hrana

Skrite maščobe

Najboljše ravnotežje med maščobami je ravnotežje med omega-3 in omega-6
esencialnimi maščobnimi kislinami, ki mora biti nekje od 1 proti 1 do 1 proti 4. Na žalost
pa tipična zahodnjaška prehrana vsebuje štirinajstkrat do petindvajsetkrat več omega-6
kot pa omega-3 maščobnih kislin. Preveč omega-6 maščobnih kislin lahko povzroči
stanje, ki poveča tveganje za nastajanje krvnih strdkov in zoževanje krvnih žil.

This entry was posted in Maščobe and tagged , , , , , . Bookmark the permalink.

Comments are closed.