Hujšanje po krvnih skupinah – zgodovina in dejstva

Če si nekoliko pobliže ogledamo, kako so v človeški zgodovini nastale krvne skupine, postane očitno, da se posamezne krvne skupine najbolj razlikujejo glede na presnovo in imunski sistem. Za to obstaja zelo preprosto pojasnilo: od prazgodovinskih časov se je moral človek nenehno prilagajati spreminjajočim se razmeram za preživetje: bojeval se je z mrazom in ledom, prenašati je bilo treba dramatične podnebne spremembe, se braniti pred divjimi živalmi, prestati številne bolezni, se prilagoditi drugim ljudem in ne nazadnje vsemu temu prilagoditi tudi svojo prehrano. Vse to je v človeški zgodovini pripo¬moglo k temu, da so se popolnoma spremenile fizične, psihične in socialne razmere oziroma lastnosti človeka. Zlasti sta se prilagodila presnova in imunski sistem, saj je moral biti človek vsem omenjenim razmeram ustrezno prilagojen in tako kos boju za preživetje.

Krvna skupina 0 – mesojedci
Gre za najstarejše krvno skupino, ki je nastala približno 40.000 let pred našim štetjem. To je bil čas kromanjonskega človeka (imenovanega po vasi v dolini Dordogne v južni Franciji), ki je bil že razmeroma precej podoben zdajšnjemu človeku. Domnevno je prvotno živel na ozemlju zdajšnje Indije. Njegov starejši sodobnik – neandertalec je v zadnji ledeni dobi živel v tundrah in gozdovih. Ne vemo natančno, zakaj so na območju osrednje Evrope zabrisane sledi neandertalca iz obdobja približno 30.000 let pred našim štetjem, vendar znanstveniki domnevajo, da ni bil sposoben prenašati tamkajšnjih življenjskih razmer. Kromanjonca je odlikovala spretnost pri lovu, izumil je več vrst orodja in orožja (kij, kopje in sulico) ter jih znal uporabljati pri delu in lovu. Prehranjeval se je z mesom pobitih živali, torej je bila njegova hrana po večini beljakovinska. Tedaj se je izoblikoval tudi prebavni sistem krvne skupine 0. Kromanjonski človek se je hitro razmnožil, to pa je povzročilo oster boj za lovišča. Bilo je premalo plena, da bi se lahko prehranili vsi. Približno 20.000 let pred našim štetjem so se kromanjonci priselili v Evropo ter se kmalu razširili po vsej celini. Tedaj so se domnevno spremenile tudi njihove prehranjevalne navade. Črede živali so se zaradi intenzivnega lova opazno zredčile in človek se ni mogel več prehranjevati predvsem z mesom ulovljenih živali. V stiski so začeli jesti vse, kar so mogli prežvečiti: sadeže, žuželke, oreške, koreninice in majhne živali. Tisti, ki so živeli ob vodi, so začeli jesti ribe. Krvna skupina mesojedcev je danes najbolj razširjena krvna skupina in za osrednjo Evropo velja, da ima krvno skupino 0 kar 38 do 40 odstotkov prebivalcev. Njihovo genetsko sliko odlikuje izjemno odporen imunski sistem in močan ohranitveni nagon.

Krvna skupina A – vegetarijanci
Ta krvna skupina je nekoliko mlajša in se je oblikovala v obdobju od 25.000 do 15.000 let pred našim štetjem. Domnevno je nastala v Aziji ali na Srednjem vzhodu. Ljudje so se že za stalno naselili, živeli so v kolibah, povezovalo pa jih je poljedelsko gospodarstvo. Hrano so pridelovali na poljih, naučili so se gojiti žita, udomačili so nekatere divje živali. Poraba mesa za prehrano se je občutno zmanjšala, povečala pa se je poraba poljščin. Ta korenita sprememba življenjskih razmer in načina prehrane je občutno vplivala na prebavni sistem in odpornost. Preprost prebavni trakt lovcev in zbiralcev se je moral prilagoditi novi prehrani, ki je bila po večini rastlinskega izvora, sicer je ta ljudstva ne bi mogla prebaviti. Poleg tega so morali biti poljedelci imunsko izjemno odporni, kajti ozemlje, na katerem so živeli, je bilo razmeroma gosto naseljeno. Grozile so infekcijske in druge bolezni, treba je bilo preživeti. Genetski zapisi krvne skupine A so naposled prek Azije in Bližnjega vzhoda prispeli tudi v Evropo. Prebavni sistem ljudi s krvno skupino A je izgubil sposobnost predelave hrane živalskega izvora. Krvna skupina A je najbolj razširjena v Evropi; med Nemci ima to krvno skupino kar 43 do 45 odstotkov prebivalstva. Najpomembnejša lastnost, ki so jo podedovali od svojih prednikov, je dobro prenašanje hrane rastlinskega izvora, odlikuje pa jih tudi izrazit smisel za skupnost.

Krvna skupina B – (skoraj) vsejedci
Ta krvna skupina je še mlajša od rastlinojedcev in je nastala v obdobju od 15.000 do 10.000 let pred našim štetjem v pogorju na vzhodu Himalaje. Prek vzhodnega dela Afrike se je razširila v Evropo, Azijo ter skoraj po vsej Srednji, Južni in Severni Ameriki. Krvna skupina B je označevala ljudi, ki so živeli v Jugovzhodni Aziji in evroazijskih stepah. Prehranjevali so se z mesom domačih živali, precejšen del njihove hrane pa so zavzemali tudi mleko in mlečni izdelki ter poljščine. Na splošno v to krvno skupino sodijo ljudstva, ki jim je skupna velika poraba fermentiranih mlečnih izdelkov. V obdobju naselitve Mongolov v Aziji sta se v krvni skupini B izoblikovali dve podskupini. Prva je poseljevala jug in vzhod celine in je bila bolj poljedeljska, druga, ki je bila bolj nomadska, pa je kmalu naselila velik del Evrope. Posledice te naselitve so opazne še dandanes. V primerjavi z vzhodnimi sosedi ima na primer v Nemčiji in Avstriji zelo veliko število ljudi (vsak deseti prebivalec) krvno skupino B. Ljudje, ki imajo to krvno skupino, so od svojih prednikov prevzeli odlično sposobnost prilagajanja vsakršnim življenjskim razmeram.

Krvna skupina AB – moderni jedci mešane hrane
Krvna skupina AB je najmlajša med vsemi krvnimi skupinami in je prav zato tudi razmeroma redka. Nastala je namreč komaj pred približno 1.000 do največ 1.200 leti in jo ima samo približno 5 odstotkov vsega človeštva. Nastanek te krvne skupine je posledica mešanja plemen krvnih skupin A in B, na primer kavkaških plemen (s skupino A) in Mongolov (s skupino B). Imunski sistem krvne skupine AB ima posebne značilnosti, saj je sposoben razviti protitelesa za boj z bakterijami, zato ljudje s to krvno skupino izjemno redko zbolijo za avtoimunskimi boleznimi in alergijami. Vendar pa so, kot trdijo znanstveniki, zelo dovzetni za vse oblike raka. Imajo zelo občutljiv prebavni sistem. Večkrat omenjeni ameriški znanstvenik dr. D’Adamo jih označuje kot potomce nenavadne »povezave vztrajnih in odpornih ljudi s krvno skupino A z barbarskimi, uravnovešenimi ljudmi skupine B«. Ker so v tej krvni skupini združene lastnosti krvnih skupin A in B, je za vse, ki imajo krvno skupino AB, najprimernejša mešana prehrana.

This entry was posted in Diete za hujšanje. Bookmark the permalink.

Comments are closed.